Ne ykradi moy osenyy
pochto blasenyy berezy,
i listja seltie sysrasie
kak platje nispadaet selkovoe.
I na kolenax prosit milosti
i vipramjlaas zasisaetsa
ot vetra sizni otnimaysego,
za shey gibkyy xvataysego.
Ny yletay sebe v syrovie
kraja bez listjev sysestvyysix!
i zaberi dryzej bysyysix
xota bi na kakoj to srok.
Daj nasladitsa zvykom oseni,
zvetami solnechnimi jarkimi,
otsrochiv prigovor podpisannij
ostav ee xota b na mig.
